Pogosta vprašanja – FAQ

Pogosto dobivamo takšna in drugačna vprašanja povezana z našimi psi in pasmo nemški ovčar na splošno. Tukaj odgovarjamo na najpogostejša vprašanja. V kolikor pa vas zanima še karkoli drugega, pa nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo odgovorili.

Naj omenim, da pri vsakem odgovoru na vprašanje izhajam iz delovne linije, saj imam z razstavnimi psi izkušnje le s poligona, doma jih nismo imeli nikoli. Tako so moje izkušnje z razstavno linijo zelo omejene.

Je nemški ovčar zdrava pasma?

Na tem mestu lahko govorim le za delovno linijo, saj z razstavno nimam izkušenj. Nemški ovčarji so generalno gledano zelo zdrava pasma. Že samo hiter vpogled v prednike naših psov razkrije izjemno dolgoživost. Če na kratko povzamemo: Ninja v svojem osmem letu deluje kot najstnica in razen poškodbe nima nikakršnih težav z zdravjem. Njena mama je poginila v 13. letu starosti, njen oče še vedno aktivno živi v svojem 13. letu starosti. Mama od Djenne je poginila v 10. letu starosti, ko jo je premagal rak na materničnem vratu, oče še vedno živi v 12. letu starosti, njegov oče pa je poginil v 14. letu starosti. Za ostale pse žal nimam točnih in preverjetnih podatkov. Večina delovnih nemških ovčarjev je sposobna dnevnih intenzivnih treningov in priprav na tekmovanja, delo v vojski ali policiji, v reševanju … še v osmem in devetem letu starosti! Kasneje pa jih navadno čaka kje kakšen kavč in umirjena in zaslužena “penzija” 🙂

So nemški ovčarji res bolj podvrženi displaziji kot ostale pasme?

Najbolj osovražena in v ušesih zveneča beseda v nemško-ovčarskem svetu je zagotovo displazija. Displaziji je podvržena večina pasem. Tako majhnih, srednje velikih kot tudi velikih pasem psov. A največ se govori le pri nemških ovčarjih. Zakaj? Za to je več razlogov:

  • so najpogostejša pasma na svetu;
  • SV (nem. Schäferhundeverein) je med prvimi organizacijami, ki je uvedla obvezno slikanje za pridobitev vzrejnega dovoljenja;
  • veterinarji, ki v Nemčiji (za SV) odčitavajo rezultate, so brezkompromisni strokovnjaki, ki ocenjujejo zelo realno in ne “na oko”, kot v veliko ostalih primerih (npr. v Sloveniji je za večino pasem popularno slikanje v Zagrebu);
  • vzrejne prepovedi in rezultati so javno objavljeni v SV Zeitung in je do njih izjemno lahko dostopati;
  • v svetu nemških ovčarjev je ZELO veliko psov slikanih; v Nemčiji je pogosto slikanih več kot 50% psov iz posameznega legla in tako je vpogled v dejansko stanje drugačen kot pri večini ostalih pasem …

Naj se tu ustavim. Vsakemu pozornemu bralcu je na tem mestu jasno zakaj se toliko govori o displaziji in nemškem ovčarju v istem stavku. Primer: bile so delane raziskave o displaziji za pritlikave pasme in je le-ta pogosto prisotna, vendar še vedno slikanje ni potrebno za pridobitev vzrejnega dovoljenja.

Naj sklenem ta kratek spis: nemški ovčar sicer je podvržen displaziji, vendar ravno toliko, kot katera koli druga FCI priznana pasma! Težava je le, ker se pri veliko pasmah sploh ne slikajo, ali pa so standardi za odčitavanje prenizko zastavljeni. Pomembno: če nečesa ne poznamo oz. za nekaj še nismo slišali, to še ne pomeni, da tudi dejansko ne obstaja!

Kakšna je razlika med delovno in razstavno linijo?

Mnogokrat ljudje delovne nemške ovčarje imenujejo kot “sive”, razstavne pa kot “lepotne”. Lepotna linija ni pravilno poimenovanje, saj v Nemčiji razlikujejo med “Leistungslinie” in “Schaulinie”.

Liniji se predvsem razlikujeta po vzrejnih ciljih. Primarni vzrejni cilj razstavne linije je vzrediti čim bolj standardu podobnega psa. Vzrejni cilj delovne linije pa so izraženi nagoni, samozavest, dominanca … Približevanje izgleda standardu je marginalnega pomena. Tako sta liniji lahko anatomsko in karakterno precej različni, najbolj opazna pa je seveda razlika v barvi.

Kljub temu sta obe liniji ista pasma. Ocenjuje se ju po istem standardu, za vzrejo morajo biti izpolnjeni enaki pogoji.

Ali je nemški ovčar primeren za družinskega psa?

Nemški ovčar je verjetno najbolj vsestranska pasma na svetu. Delovna linija je sicer nagonsko zelo močna, velikokrat so samci lahko tudi dominatni in zelo zaščitniški. Vendar prav to jih lahko naredi tudi primerne družinske pse. Plenski nagon omogoča vodniku hitro preusmeritev pozornosti, “čista glava” in samozavest navadno gresta z roko v roki preudarnega psa, psa ki se ne boji za lasten rep in bi se umaknil ob morebitni ogroženosti. Dejansko so delovne kvalitete tiste, ki jih lahko s primernim šolanjem obrnemo sebi v prid – najsi bo v smer športa, zaščite ali pa preprostega družinskega življenja.

Seveda isti pes, ki je izjemno primeren za vojsko ali policijo, ni nujno primeren tudi za družino. Vendar pa je to stvar skrbne izbire mladiča, primernega željam in potrebam bodočega lastnika in bodoče zaposlitve.

Na kratko? Nemški ovčar je ena najprimernejših družinskih pasem. Seveda zgolj pod pogojem pravilne socializacije in primerne vzgoje.

Kakšno je najprimernejše življenjsko okolje?

V večini primerov nemške ovčarje srečujete v pesjakih. Mnogi pravijo, da “pravi delovni pes” tja tudi spada. Naše izkušnje pa kažejo drugače. Zaradi izjemne pripadnosti svojemu človeku, se nemški ovčar najbolje počuti v stanovanju ali hiši s svojo družino. Ker gre za zelo aktivno pasmo, je nujna zaposlitev – lahko so to trikci, aktivni sprehodi, lahko je tudi usmeritev v katerega od pasjih športov. Vsekakor pa nemški ovčar potrebuje veliko miselne in telesne zaposlitve.

To, da pes potrebuje okoli sebe svojo družino je logično že zaradi načina življenja celotnega rodu Canis spp. Izolacija od družine lahko negativno vpliva na psa in tako nikoli ne boste spoznali njegovega resničnega karakterja, prav tako pa iz njega nikoli ne morete potegniti vsega kar ponuja.